Judg 9 | SloKJV | STEP | Jerubáalov sin Abiméleh je šel do Sihema, do bratov svoje matere in se z njimi posvetoval in z vso družino hiše očeta svoje matere, rekoč:

Judges 9

9. Poglavje

1 Jerubáalov sin Abiméleh je šel ^{▼▼[Okoli leta 1209 pred Kristusom.]} do Sihema, do bratov svoje matere in se z njimi posvetoval in z vso družino hiše očeta svoje matere, rekoč: 2 „Govorite, prosim vas, na ušesa vsem sihemskim gospodarjem: ‚Ali ^{▼▼Ali…: hebr. Kaj je bolje za vas, ali, itd.} je za vas bolje, da vsi Jerubáalovi sinovi, katerih je sedemdeset oseb, kraljujejo nad vami ali da nad vami kraljuje eden? Spomnite se tudi, da sem jaz vaša kost in vaše meso.‘“ 3 Bratje njegove matere so vse te besede o njem govorili v ušesa vseh sihemskih gospodarjev in njihova srca nagnili, da ^{▼▼da…: hebr. za Abimélehom.} sledijo Abimélehu, kajti rekli so: „On je naš brat.“ 4 Iz hiše Baal-berita so mu dali sedemdeset koščkov srebra, s katerimi je Abiméleh najel prazno-glave in nepomembne osebe, ki so mu sledili. 5 Odšel je v hišo svojega očeta pri Ofri in na enem kamnu usmrtil svoje brate, Jerubáalove sinove, ki jih je bilo sedemdeset oseb. Kljub temu pa je ostal najmlajši Jerubáalov sin Jotám, ^{▼▼[Jotám…: hebr. Jahve je popoln.]} kajti ta se je skril. 6 Vsi sihemski gospodarji so se zbrali skupaj in vsa Milójeva hiša in odšli ter Abiméleha postavili za kralja pri ravninskem ^{▼▼ravninskem: ali, hrastovem.
,} ^f stebru, ki je bil v Sihemu.

7 Ko so to povedali Jotámu, je ta odšel in se postavil na vrhu gore Garizím, povzdignil svoj glas, zavpil in jim rekel: „Prisluhnite mi, vi sihemski gospodarji, da bo Bog lahko prisluhnil vam. 8 Drevesa so šla naprej ob času, da mazilijo kralja nad seboj in rekla so oljki: ‚Kraljuj nad nami.‘ 9 Toda oljka jim je rekla: ‚Mar naj zapustim svojo mastnost, s katero po meni častijo Boga in človeka in grem, da ^{▼▼da…: ali, gor in dol za druga drevesa.} bi bila povišana nad drevesa?‘ 10 Drevesa so rekla figovemu drevesu: ‚Ti pridi in kraljuj nad nami.‘ 11 Toda figovo drevo jim je reklo: ‚Mar naj zapustim svojo sladkost in svoj dober sad in grem, da bi bilo povišano nad drevesa?‘ 12 Potem so drevesa rekla trti: ‚Ti pridi in kraljuj nad nami.‘ 13 Trta pa jim je rekla: ‚Mar naj zapustim svoje vino, ki razveseljuje Boga in človeka in grem, da naj bi bila povišana nad drevesa?‘ 14 Potem so vsa drevesa rekla trnovemu grmu: ^{▼▼trnovemu grmu: ali, osatu.} ‚Ti pridi in kraljuj nad nami.‘ 15 Trnov grm je rekel drevesom: ‚Če me resnično mazilite za kralja nad seboj, potem pridite in svoje zaupanje položite v mojo senco, in če ne naj ogenj pride iz trnovega grma in použije libanonske cedre.‘ 16 Zdaj torej, če ste storili resnično in iskreno v tem, da ste si postavili Abiméleha za kralja in če ste dobro postopali z Jerubáalom in njegovo hišo in mu storili glede na ravnanje njegovih rok 17 (kajti moj oče se je bojeval za vas in v ospredju tvegal ^{▼▼tvegal: hebr. zavrgel.} svoje življenje in vas osvobodil iz roke Midjáncev 18 in ste ta dan vstali zoper hišo mojega očeta in umorili njegove sinove, sedemdeset oseb na enem kamnu in postavili Abiméleha, sina njegove dekle, za kralja nad sihemskimi gospodarji, ker je vaš brat). 19 Če ste torej ta dan resnično in iskreno postopali z Jerubáalom in njegovo hišo, potem se veselite z Abimélehom in naj se tudi on veseli z vami. 20 Toda če ne, naj ogenj pride od Abiméleha in pogoltne sihemske gospodarje in Milójevo hišo. In ogenj naj pride od sihemskih gospodarjev in od Milójeve hiše in požre Abiméleha. 21 Jotám je stekel proč, pobegnil in odšel v Beêr ^{▼▼[Beêr: kraj v puščavi.]} in tam prebival zaradi strahu pred svojim bratom Abimélehom.

22 Ko je Abiméleh tri ^{▼▼[Okoli leta 1206 pred Kristusom.]} leta kraljeval nad Izraelom, 23 je potem Bog med Abiméleha in sihemske gospodarje poslal zlega duha in sihemski gospodarji so zahrbtno postopali z Abimélehom, 24 da bi ta krutost, storjena sedemdesetim Jerubáalovim sinovom lahko prišla in bi bila njihova kri položena na njihovega brata Abiméleha, ki jih je umoril in na sihemske gospodarje, ki so mu ^{▼▼mu…: hebr. okrepili njegove roke za morjenje.} pomagali pri morjenju njegovih bratov. 25 Sihemski gospodarji so zanj postavili prežalce v zasedi na vrhu gora in ti so oropali vse, ki so mimo njih prišli po tej poti, in to je bilo povedano Abimélehu. 26 Ebedov sin Gáal ^{▼▼[Gáal: hebr. Sovraštvo.} je prišel s svojimi brati in odšel preko v Sihem in sihemski gospodarji so svoje zaupanje položili vanj. 27 Odšli so ven na polja in obrali svoje vinograde in tlačili grozdje in se ^{▼▼se…: ali, peli pesmi.} veselili in odšli v hišo svojega boga, jedli, pili in preklinjali Abiméleha. 28 Ebedov sin Gáal je rekel: „Kdo je Abiméleh in kdo je Sihem, da bi mu služili? Mar ni on Jerubáalov sin? In Zebúl ^{▼▼[Zebúl: hebr. prebivališče.]} njegov častnik? Služite možem Sihemovega očeta Hamórja, ^{▼▼[Hamór: hebr. osel.]} kajti zakaj bi mi služili njemu? 29 Bog daj, da bi bilo to ljudstvo pod mojo roko! Potem bi odstranil Abiméleha.“ In Abimélehu je rekel: „Okrepi svojo vojsko in pridi ven.“

30 Ko je Zebúl, vladar mesta, slišal besede Ebedovega sina Gáala, je bila njegova jeza vžgana. ^{▼▼vžgana: ali, vroča.} 31 Na ^{▼▼Na…: hebr. Vešče, ali, K Tormi.} skrivnem je poslal poslance k Abimélehu, rekoč: „Glej, Ebedov sin Gáal in njegovi bratje so prišli v Sihem in glej, zoper tebe utrjujejo mesto. 32 Zdaj se torej dvigni ponoči ti in ljudstvo, ki je s teboj in na polju prežite v zasedi 33 in zgodilo se bo, da zjutraj, takoj ko bo sonce vzšlo, da boš zgodaj vstal in se nameril na mesto. In glej, ko bodo on in ljudstvo, ki je z njim, prišli ven zoper tebe, potem jim boš lahko storil kakor boš ^{▼▼boš…: hebr. bo tvoja roka našla.} našel priložnost.“

34 Abiméleh je ponoči vstal in vse ljudstvo, ki je bilo z njim in so v štirih skupinah prežali zoper Sihema. 35 Ebedov sin Gáal je odšel ven in stal v vhodu velikih vrat mesta. Abiméleh in ljudstvo, ki je bilo z njim, pa je vstalo od prežanja. 36 Ko je Gáal zagledal ljudstvo, je rekel Zebúlu: „Glej, tam prihaja ljudstvo dol iz vrha gorovja.“ Zebúl mu je rekel: „Senco gorovja vidiš, kakor bi bili možje.“ 37 Gáal je ponovno spregovoril in rekel: „Vidiš, tam prihaja dol ljudstvo po sredi ^{▼▼sredi: hebr. popku.} dežele in druga skupina prihaja vzdolž ravnine ^{▼▼[ravnine: hebr. hrast.]} Maonim.“ ^{▼▼Maonim: ali, motrilci časov.} 38 Potem mu je Zebúl rekel: „Kje so sedaj tvoja usta, s katerimi praviš: ‚Kdo je Abiméleh, da bi mu služili?‘ Mar ni to ljudstvo, katerega si preziral? Pojdi sedaj ven, prosim te in se bori z njimi.“ 39 Gáal je odšel ven pred sihemskimi gospodarji in se boril z Abimélehom. 40 Abiméleh ga je pregnal in ta je pobegnil pred njim in mnogi so bili zrušeni in ranjeni, celó do vhoda velikih vrat. 41 Abiméleh je prebival pri Arúmi, Zebúl pa je vrgel ven Gáala in njegove brate, da ne bi prebivali v Sihemu. 42 Naslednji dan se je pripetilo, da je ljudstvo odšlo ven na polje in povedali Abimélehu. 43 Ta je vzel ljudstvo in jih razdelil v tri skupine in na polju so prežali v zasedi in glej, ljudstvo je prišlo naprej, ven iz mesta in vstal je zoper njih in jih udaril. 44 Abiméleh in skupina, ki je bila z njim, je pohitela naprej in stala na vhodu velikih vrat mesta in dve drugi skupini sta stekli nad vse ljudstvo, ki je bilo na poljih in jih usmrtili. 45 Abiméleh se je ves tisti dan boril zoper mesto, zavzel mesto, usmrtil ljudstvo, ki je bilo v njem, premagal mesto in ga potresel s soljo.

46 § Ko so vsi gospodarji sihemskega stolpa to slišali, so vstopili v trdnjavo hiše boga Berita. ^{▼▼[Berit: hebr. Sihemsko božanstvo.]} 47 To je bilo povedano Abimélehu, da so bili vsi gospodarji sihemskega stolpa zbrani skupaj. 48 Abiméleh se je povzpel na goro Calmón, on in vse ljudstvo, ki je bilo z njim in Abiméleh je v svojo roko vzel sekiro, odsekal vejo iz dreves, jo vzel in jo položil na svojo ramo in rekel ljudstvu, ki je bilo z njim: „Kar ste videli storiti ^{▼▼storiti…: hebr. da sem jaz storil.} mene, pohitite in storite kakor sem storil jaz.“ 49 Podobno je vse ljudstvo odsekalo vsak svojo vejo, sledilo Abimélehu, jih položili k trdnjavi in zažgali trdnjavo nad njimi. Tako da so umrli tudi vsi ljudje iz sihemskega stolpa, okoli tisoč mož in žena.

50 Potem je Abiméleh odšel v Tebéc, se utaboril zoper Tebéc in ga zavzel. 51 Toda tam, znotraj mesta, je bil močan stolp in tja so pobegnili vsi možje in žene in vsi iz mesta in ga za seboj zaprli in se spravili na vrh stolpa. 52 Abiméleh je prišel k stolpu, se boril zoper njega in se približal vratom stolpa, da bi ga zažgal z ognjem. 53 Neka ženska je kos mlinskega kamna vrgla ^y na Abimélehovo glavo in razbila njegovo lobanjo. 54 Potem je naglo zaklical k mladeniču, svojemu nosilcu bojne opreme in mu rekel: „Izvleci svoj meč in me usmrti, da ne bodo ljudje o meni rekli: ‚Ubila ga je ženska.‘“ In njegov mladenič ga je prebodel in ta je umrl. 55 Ko so možje iz Izraela videli, da je bil Abiméleh mrtev, so odšli vsak mož na svoj kraj.

56 Tako je Bog povrnil Abimélehovo zlobnost, ki jo je storil svojemu očetu z umorom svojih sedemdesetih bratov 57 in vse zlo sihemskih ljudi je Bog povrnil na njihove glave in nadnje je prišlo prekletstvo Jerubáalovega sina Jotáma.